Končno imam tudi jaz notranje žaluzije, da nisem odvisna samo od zaves. Zavese bom seveda obdržala, ker so mi vseeno priročne, za kakšno stvar, ampak sem pa prevečkrat pogrešala žaluzije, da bi lahko zakrila samo delno svetlobo. No, sedaj bo to mogoče, ker imam končno na vseh oknih notranje žaluzije ne le na enem oknu.
Ne vem, po kateri logiki je bilo sicer to, da so jih le na eno okno namontirali na ostalih pa ne. Ampak vsega mi pa tudi ni treba razumeti. Škoda je bilo le to, da sem morala tudi tiste notranje žaluzije zamenjati, ker so bile opazno drugačne in bi kvarile estetiko.
Res je mnogo boljši občutek, ko lahko sedaj bolje nastavljam svetlobo v stanovanju. Kljub temu da mi zelo pogosto odgovarja, da imam veliko svetlobe, mi pa kdaj odgovarja tudi, da jo imam malce manj. In ker sem prej imela le navadne zavese, sem lahko ali čisto zatemnila prostor ali pa čisto osvetlila prostor. Sedaj pa lahko brez težav zadremam na kavču na soboto popoldan ve delni svetlobi sredi poletja. Ne vem, zakaj mi to vedno tako zelo odgovarja. Lenarjenje doma na kavču sredi poletja v največjem soncu. Namesto da bi šla ven in uživala. Ampak to mi pa po navadi odgovarja ob nedeljah, ko sem si končno odpočila od celega tedna. Lepo delno zastrem notranje žaluzije in brez vesti uživam. Po navadi to traja kakšni dve uri in potem se zbudim, ter naredim še kaj drugega, kar me zamika. Recimo grem na kakšno umirjeno pijačo s prijateljicami ali prijateljem. Ali pa se igram s svojim mačkom. Ali pa kaj zanimivega zašijem.
To so te malenkosti, ki naredijo trenutke še bolj popolne in brez katerih bi bilo vse preveč običajno. Jaz pa vsekakor nisem za običajne stvari. Čeprav so v resnici notranje žaluzije nekaj čisto običajnega, dokler jim ne pripišemo kakšnega bolj zanimivega pomena.