Od kar sva z možem zakorakala v skupno življenje, se mi zdi, da samo delava, prav zato so zaščitna oblačila za moža še kako praktična. Sprva je vedno šel delat ven oblečen, kot je bil po navadi doma, na koncu pa sem vedno imela zvečer v košu za perilo eno novo umazano trenirko, dokler nisem čisto znorela in predlagala zaščitna oblačila, ker tako ni šlo več naprej.
Kaj, ko se vse danes dela tako na hitro in se ne uspemo niti preobleči, ker rečemo, da bomo nekaj naredili na hitro. Tako sva se malo pogovorila, ker sva videla, da greva eden drugemu na živce in da to ne bo pripeljalo nikamor. Jaz sem mu priznala, da me živcira, ker vse dela na pol in se pri tem po nepotrebnem zamaže več oblačil in da ne bi bilo slabo, če bi si šla pogledat zaščitna oblačila, da bi si eno kupil in tako vedno, ko bi šel delat, nosil samo to. Tako sva se dogovorila, da bova delala točno določene dni v tednu in po pač pol dneva, da se bo splačalo sploh obleči v obleko.
To je bil najin najboljši dogovor, šla sva gledat zaščitna oblačila še isti dan in najin dogovor se je začel. Od tistega dne dalje sva uživala v delu, priznam, da so zaščitna oblačila kar malo smešna, še posebej na mojem možu, ko nisem bila navajena. Tako da sem se prvič, ko ga je oblekel, kar pošteno nasmejala. Še to nama je bilo všeč, ker sva se imela pri delu fajn, vedno ko sem ga zagledala tako oblečenega sem se nasmejala, prej pa sem bila vedno jezna, ker mi je bilo žal oblačil.
Kako lahko z eno stvarjo spremenimo življenje, se niti ne zavedamo, le malo se moramo vprašati, kaj potrebujemo, midva sva potrebovala zaščitna oblačila, da je najina napetost pri delu doma izginila. Še danes se temu nasmejiva.