Imela sem lastno proizvodnjo, kjer smo se ukvarjali z raznimi izdelki iz orehov. Moj oče je imel nasad, kjer se je kasneje razvila veleprodaja orehov za celotno državo. Pri tem je bilo veliko dela, vendar se nam je delo povrnilo. Jaz pa sem bila poznana po raznih izdelkih iz orehov. Proizvajala sem orehove potice, med z orehi ter različno žganje z orehi. Sedaj pa smo ponudbo razširili in smo pričeli z raznimi sladicami ter posebnim kruhom z orehi.
Veliko sem se naučila že iz podjetja mojega očeta, ker je bila veleprodaja orehov precej zahteven posel. Potrebno je bilo imeti ustrezno oglaševanje. S kakovostjo orehov smo konkurirali tudi na svetovnem trgu. Zaradi vremenskih raznolikosti smo bili odvisno tudi od tega kakšna bo letina. Ker nam je nevihta in toča že nekajkrat uničila pridelek, smo začeli razmišljati o zaščiti pred točo. Sicer je bil za to potreben večji poseg in investicija, pa vendar je naše delo bilo odvisno od tega.
Ko je potekalo pobiranje orehov, smo najeli dodatne delavce. Potem je bilo potrebno orehe tudi oluščiti. Tu je bilo največ vloženega truda, saj niso bili vsi orehi primerni za prodajo. Kasneje pri samem ravnanju z orehi pa smo upoštevali vsa higienska in varnostna pravila, da je bila veleprodaja orehov uspešna. Pri orehih je velika možnost plesnivosti in rasti aflatoksinov. Zato je bilo skladiščenje orehov ustrezno nadzorovano, kar zadeva temperature in vlage. Ko smo zadostili vsem pravilom, smo se povezali z večjimi trgovskimi verigami, da je veleprodaja orehov uspešno potekala. Prodajali smo orehe v pakirani obliki in pa tudi v rinfuzi. Za vsako serijo je bila urejena sledljivost urehov. Pri strokovjakih smo izdelali tudi deklaracijo. Vsi orehi so bili slovenskega izvora, za kar je bila veleprodaja orehov še bolj uspešna. Z očetom sva tako sodelovala med seboj, jaz z proizvodnjo izdelkov iz orehov in on z veleprodajo orehov.